Ustanovitev Samostojnega Podjetnika

Vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji lahko ustanovi Podjetje kot fizično osebo. Samostojni podjetnik, s.p. je oblika v kateri podjetnik (enoosebna družba) jamči z celotnim premoženjem. V turbolentnih časih, ki jih živimo v Evropi je s.p. najbolj tvegana oblika poslovanja. V času, ko velika podjetja, nekatera celo v državni lasti, ne plačujejo opravljenih storitev in dostavljenega blaga, je samostojni podjetnik tisti, ki je lahko žrtev plačilne nediscipline.

Opredelitev Samostojnega Podjetnika

Vse, ki vas zanima opredelitev samostojnega podjetnika pritisnite na zgornji naslov. Samostojni podjetniki nastopajo pri poslovanju kot fizična oseba. Ustanovitev samostojnega podjettnika ni mogoča brez zaposlenih. V primeru, da imate v mislih več osebno družbo vam predlagamo da preverite katero od ostalih oblik podjetja. Več osebna oblika samostojnega podjetnika se imenuje k.d..

Vodenje Poslovnih Knjig Samostojnega Podjetnika s.p.

Samostojni podjetniki se nekateri bolj spet drugi manj uspešno spopadajo z poslovnimi knjigami. Nekateri najpogumnejši se lotijo knjigovodstva kar sami. Vendar je tukaj na mestu podjetniški nasvet: Ne ukvarjajte se z knjigovodstvom, če ga ne obvladate 100%. V nasprotnem primeru pa je mnogo bolje da Vodenje poslovnih knjig zaupate strokovnjakom in se sami rajši posvetite poslu zaradi katerega ste se odločili za samostojnega podjetnika.

Katere stroške lahko uveljavlja samostojni podjetnik?

Stroški, ki jih lahko samostojni podjetnik uveljavlja so zelo pomembni, vendar je to na poti razvoja podjetja manj pomemben parameter. Zelo pomembno je da se osredotočate na poslovanje, torej prodajo svojih storitev in produktov. V primeru, da vam posel zelo dobro teče, boste morali investirati sredstva v podjetje, se razvijati, dopolnjevati … in potem seveda pride na vrsto vprašanje kaj lahko uveljavljam v stroških.

V Sloveniji smo priča fenomenu brez primere. Na eni strani smo državljani, ki po podatkih Banke Slovenije, vsako leto več varčujemo. V obdobju krize se je količina vezanega denarja povečala. Povečanje varčevanja gre pripisati strahu, ki se s pomočjo medijev hitro širi med ljudmi.

Na drugi strani pa te iste banke, ki jim zaupamo vsak dan več denarja, ustavljajo kreditiranje. Logično vprašanje je kako bodo banke izplačale pozitivne obresti na bančne depozite, če na drugi strani ne kreditirajo gospodarstva. Kje pa bodo dobili denar za obresti če ne z izposojanjem?

Bančni sistem je v preteklosti, po mojem mnenju zaradi političnih vez kreditiral slabe projekte in podjetja. Danes, ko bi morale banke odigrati ključno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarstva, pa so banke v kreditnem krču.

Cela Slovenija se ukvarja z Mercatorjem

Banke so zaradi neumnega kreditiranja danes lastnice kar dobrega dela Slovenskih podjetij. Torej so se Slovenske banke iz bančnega sektorja prestavile v sektor skladov. NLB vpliva na razvoj slovenskih podjetij brez da bi imeli zato ustrezne kadre. Prav tako bančniki naj nebi imeli izkušenj na področju vodenja Slovenskih podjetij

Na podlagi napisanega pa bom zaključil, da je svet v katerem so banke kreditirale prijatelje in prijateljeve prijatelje, slab in nič kaj demokratičen.

Samostojni podjetnik uveljavlja stroške, ki so seveda povezani z njegovo dejavnostjo. Vsi takšni stroški morajo biti dokumentirani z verodostojnimi listinami.
Med te listine spadajo:
-         računi za material,
-         računi za razne storitve (najemnine, reklama, reprezentanca, sejmi, darila ipd.),
-         stroški službene poti (kilometrina, dnevnica, nočitev …),
-         prispevki za socialno zavarovanje …

Če Samostojni Podjetnik opravlja dejavnost na sedežu podjetja, lahko skupne stroške razdeli med gospodinjstvom in svojo dejavnostjo. V sklepu podjetnik si opredeli, koliko odstotkov stroškov (elektrike, vode, ogrevanje …) bo razdelil in jih bo zagovarjal, če bo potrebno.

Samostojni podjetik, ki je zavezanec za DDV, mora paziti, na kateri naslov naj se glasijo računi za stroške. V primeru, da se glasijo na privatni naslov (kot fizična oseba), si ne sme odbijati DDV-ja. V takšnem primeru se celotni račun skupaj z DDV šteje kot strošek.

Primer, kako si naredite sklep o razdelitvi skupnih stroškov:

SKLEP O RAZDELITVI STROŠKOV ZA LETO……………

Predlagamo sledeč stroškovnik – proporcionalno razdelitev skupnih stroškov:

Računi omenjenih dobaviteljev se glasijo na lastnika …, sicer pa se v podanih procentih storitve koristijo v namene opravljanja dejavnosti.

Kraj in datum

Podpis podjetnika

Zakon določa, da morajo vsi – tako družbe kot podjetniki – voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standard ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Osnova za knjiženje poslovnih sprememb je knjigovodska listina, ki je tudi pisni dokaz o nastanku poslovnega dogodka. Pravila za vodenje knjigovodskih listin so predpisana v SRS.

Način vodenja poslovnih knjig je odvisen od velikosti podjetja. Merila, s pomočjo katerih lahko razvrstimo podjetja po skupinah, so določena v zakonu.

Merila za razvrščanje družb in podjetnikov po velikosti

Samostojni podjetniki morajo prav tako kot družbe upoštevati podrobnejša pravila o računovodstvu, ki jih podrobneje določa in ureja standard 39. Ta standard ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju podjetnikov). Povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih SRS.

Posebnost samostojnega podjetnika je ta, da ima možnost izbire vodenja poslovnih knjig med enostavnim in dvostavnim, seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev.

V kolikor podjetnik izpolnjuje dva izmed naštetih pogojev, se lahko odloči za vodenje knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva:

-          ne zaposluje več kot tri ljudi,

-          letni prihodki ne presegajo 42.000 evrov,

-          povprečna vrednost aktive, izračunane kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov.

Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje teh meril, lahko vodi poslovne knjige le po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodijo poslovne knjige tudi tisti podjetniki, ki so z opravljanjem dejavnosti začeli in v prvem letu ne zaposlujejo povprečno več kot tri delavce. Res je vodenje enostavnega knjigovodstva cenejše, vendar je zelo nepregledno in zato primerno samo za zelo enostavno poslovanje.

Zavezanec, ki začenja z opravljanjem dejavnosti, mora o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Prav tako pa mora davčni organ obveščati o spremembi načina vodenja poslovnih knjig med opravljanjem dejavnosti do najpozneje 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto.

Posebnost samostojnega podjetnika je tudi ta, da lahko prosto razpolaga z dobroimetjem na transakcijskem računu. Navkljub prostemu prenosu denarnih sredstev iz gospodinjstva v dejavnost in obratno pa je ločen transakcijski račun za podjetnika obvezen (8. člen Zakona o plačilnem prometu, 2006).

Samostojni podjetnik nima obveznosti polaganja prejete gotovine oz. iztržkov na transakcijski račun, niti mu ni potrebno opravljati pobotov na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov iz opravljanja dejavnosti oz. vseh gotovinskih izdatkov (Pravilnik o spremembah Pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem minimumu, 2006).

Prav tako kot gospodarske družbe so tudi samostojni podjetniki ne glede na njihovo velikost zavezanci za poročanje AJPES-u.

Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1, 2006).

Samostojno opravljanje dejavnosti pomeni, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu deluje samostojno z namenom ustvarjanja dobička.

To pomeni, da opravlja dejavnost ne le v svojem imenu, ampak tudi na svoj račun, torej v svojo korist in ob svojem tveganju. Deluje tako, kot da bi posle sklepal zase.

Odgovornost samostojnega podjetnika za obveznosti podjetja je neomejena. Za obveznosti iz svojega poslovanja torej odgovarja z vsem svojim premoženjem. Ločevanje osebne in poslovne lastnine nima pomena za upnike, pomembno je le za primer davčnih predpisov in morebitnega stečaja podjetnika posameznika.

Odgovornost je torej povezana tudi s tveganjem. Ker podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem, je tveganje zelo veliko, saj lahko izgubi vse. Prav iz tega razloga s. p. ni primerna oblika poslovanja za podjetja z velikim kapitalskim tveganjem.

Subvencija za novonastala podjetja (ne starejša od 3 mesecev) v višini 2.000 €!

Subvencija za novo ustanovljene družbe v obliki bonusa, ki ga lahko porabite v našem podjetju za poslovno in podjetniško svetovanje, ustanovitev podjetja, Računovodske Storitve, Spletni Marketing,…

V našem računovodskem servisu se vsaki stranki posvetimo, neglede na velikost podjetja in fazo v kateri se le-to nahaja. Pri nas neboste deležni običajnega, tradicionalnega računovodstva, saj po večini le tega opravlja spletni sistem, ki pa ob sprotnem nadzoru omogoča podjetniku, da se ukvarja izključno z poslom zaradi katerega je ustanovil podjetje.

Vsak podjetnik, na začetku svoje poti, mora biti pozoren na en kup stvari, ki se praktično ne tičejo njegovega produkta ampak birokracije. Vse to opravimo mi.

Potrebujete Fakturni program?

Ni problema. Vse naše stranke imajo brezplačno uporabo spletnega fakturnega programa, ki je povezljiv z spletno trgovino tako, da ni potrebno vpisovanje produktov, saj jih le-ta črpa iz fakturnega programa.

V našem podjetju delajo ljudje, ki so dejansko že imeli ali še vedno imamo svoje podjetje, tako da razumemo podjetnike in se jim prilagajamo.

Samostojni Podjetnik, fizična oseba, ki se odloči, da bo opravljala pridobitno dejasnost, mora opraviti za ustanovitev s. p., nekaj preprostih korakov. Bodoči samostojni podjetnik lahko vse postopke registracije opravi sam preko portala – VEM, ali pa obišče eno izmed vstopnih točk VEM, ki se nahajajo na izpostavah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), upravnih enotah, davčnih uradih in obrtnih zbornicah. Za vpis v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES, mora bodoči s. p. izpolniti prijavo za vpis (ZGD-1, 2006, 74. člen):

-          predlagani datum vpisa je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis,

-          firmo podjetnika in podatke o sedežu

-          podatke o skrajšani firmi, če jo ima,

-          podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka,

-          podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka,

-          navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,

-          podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, in

-          izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz prejšnjih poslovanj.

Samostojni podjetnik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, mora svoje podatke posredovati tudi Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS ali davčni organ) in Zavodu za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS). Prijavi pa je potrebno priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej.

Zakon o gospodarskih družbah (2006) (v nadaljevanju ZGD-1) v šestem odstavku 3. člena opredeljuje samostojnega podjetnika kot »fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja«. Bistveno je, da mora opravljati gospodarsko dejavnost trajno, samostojno in s pridobitnim namenom. Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih ter v svojo korist, zato se kljub temu da v svojem podjetju dela, ne pojmuje kot delojemalec. S. p. je najbolj osnovna oblika obratovanja in najbolj enostavna za začetek poslovanja.

S pravnega vidika to pomeni, da je samostojni podjetnik kot fizična oseba neločljivo povezan s podjetjem. Podjetje je le del njegovega premoženja, namenjenega opravljanju pridobitne dejavnosti; to je dejavnosti, ki se na trgu opravlja zaradi pridobivanja dobička. Prav neločljivost pa povzroča, da samostojni podjetnik ne more sklepati pogodb sam s seboj kot fizična oseba – občan.